Ara

Brina Zadravec | 21.06.2013

Praktično pri vsaki pogodbi, sploh kadar govorimo o nepremičnini oziroma prodaji le-te, pridemo v stik z besedo ARA. V grobem vsi vemo kaj ta beseda pomeni in kakšen je njen namen, ampak je pa malo komplicirano, ko zvemo, da ima ara pri pogodbi lahko dva pomena in to se lahko za stranke pogodbe kar razlikujeta.

Ara je realni kontrakt in mora dejansko biti fizično izročena in ne zadostuje samo dogovor, da bo ara predana. Hkrati pa je dogovor o ari akcesoren in deli »usodo« pogodbe s katero je bila dogovorjena, zato je tudi dogovor o ari vključen v samo pogodbo, kot pogodbeni člen.

Torej, ara je lahko predaja nekega denarnega zneska ali pa tudi drugih stvari, ki jih preda kupec na primer nepremičnine lastniku le-te oziroma prodajalcu. Tako se v takšnih primerih šteje, da je pogodba sklenjena s tem, ko je kupec prodajalcu plačal aro. Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti. V primeru, če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki, prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro. Prav tukaj pa pride to te razlike v nekem splošnega poznavanja besede ara.


vir: ius-optima.com

V skladu z Obligacijskih zakonikom, ki dejansko ureja aro in aro, kot odstopnino (skesnino), je za aro, kot plačilo v znak sklenitve pogodbe zapisano v primeru odstopa od pogodbe:

»(1) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.

(2) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.«

Tako da te dokaj znane besede »bom mu pač pustil to aro«, če nekdo ne želi več do konca izpolniti pogodbe ni tako, kot na prvi pogled zgleda.


vir: prirocnikzabruce.si

Ara kot odstopnina (skesnina)

Tukaj pa potem že bolj govorimo o tem, na kakšen način vsi bolj poznamo aro. 76. člen Obligacijskega zakonika ureja aro kot odstopnino v prvih treh odstavkih zapisuje:

»(1) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).

(2) Če stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe.

(3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu.«

Torej ugotavljamo, da če želimo, da se ara šteje kot odstopnina po mišljenju in vedenju o ari, ki je dokaj splošno, se morata to stranki posebej dogovoriti, saj to ni »naravna« narava are.

68. člen Obligacijskega zakonika pa naprej narekuje:

»(1) Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.

(2) Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.«

Tako da veljavnost tega, da izgubimo dano aro ali pa da prejmemo dvojno, velja samo, če je dogovor o ari kot odstopnini izrecno dogovorjen.

Pravno svetovanje, pravne pogodbe, pogodbe po meri in še več lahko najdete na naši spletni strani www.pravninasvet.com, prav tako pa nas lahko kontaktirate na nas elektronski naslov info@pravninasvet.com.

  • 1182
  • ara, odstopnina, sklenitev pogodbe, dvojna ara
Prikaži vse >
sestava in pregled pogodb

Sestava in pregled dokumentov

Potrebujete pogodbo, pritožbo ali kakšno drugo pravno listino? Vse vrste dokumentov sestavimo mi.

Kontaktirajte nas!

Prikaži vse >
pravnica Brina Zadravec
Brina Zadravec
je avtorica bloga in pravna svetovalka. Sama zase pravi, da rada potuje, saj se tako nauči in vidi vedno nekaj novega.
Prijava na eNovice
Registracija uporabnika
Že imate uporabniški račun? Prijavite se.
Prosimo, prepišite znake v desno polje:
Polja, označena z *, so obvezna.
Z registracijo se strinjate s splošnimi pogoji poslovanja. .Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nunc mattis lectus eget quam commodo quis suscipit lacus congue. Donec eget lacus ac velit cursus rutrum. Donec et ultricies felis. Nunc vitae leo vitae turpis imperdiet posuere eu id elit. Nullam pretium dapibus sem, vitae elementum arcu condimentum vitae. ×
Prijava
Še nimate računa?
Pozabili geslo? ×
Pozabljeno geslo

Če ste pozabili geslo, vnesite vašo uporabniško ime ali e-poštni naslov, s katerim ste se registrirali. Na vaš e-naslov vam bomo posredovali prijavne podatke.

Uporabniško ime oz. e-naslov ne obstaja! Geslo je bilo posredovano na metka@...
×