Če ni oporoke oziroma je ta neveljavna, dedovanje določa zakon, ki opredeljuje krog zakonitih dedičev, ki so k dedovanju poklicani na podlagi sorodstvene vezi oziroma zakonske zveze s katero je izenačena tudi izvenzakonska skupnost. Govorimo o parentelnolinearnem sistemu. Potencialni dediči so razdeljeni v 3 parentele - dedne rede, pri čemer med posameznimi parentelami velja izključnost. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Posebnost takšnega načina dedovanje je tudi prirast dediščine, kar pomeni to, da dedni delež odpadlega dediča, ki se dediščini odpove, priraste ostalim dedičem po višini njihovih deležev. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izvira iz skupnega prednika. Značilnost tega sistema je tudi vstopna oz. reprezentacijska pravica, na podlagi katere dedujejo potomci pripadnika določene linije, če le-ta ne deduje ali če kot dedič odpade (umre ali je dedno nevreden). V prvem dednem redu dedujejo potomci (tudi posvojeni) in zakonec po enakih deležih. Če teh ni, ali se potomci dedovanju odpovedo, nastopi II. dedni red s pokojnikovimi starši in zakoncem, med katerimi se dediščina razpolovi. Šele če ni predstavnikov I. in II. dednega reda ali pa se ti dedovanju odpovedo, nastopi III. red s starimi starši pokojnega, kjer polovico dedujejo po materini, drugo polovico pa po očetovi strani. Dedovanje se zaključi v tretji paranteli, ker se smatra, da zapustnik z ostalimi sorodniki ni bil močneje povezan. Zakonec deduje v prvem dednem redu, če ima zapustnik potomce ali posvojence. Praviloma dedujejo po enakih delih, vendar pa zakon pozna zmanjšanje v korist otrok. Tukaj gre za to, da če ima zapustnik otroke iz prejšnih zakonov, nezakonske otroke ali lastne posvojence, se lahko delež zakonca zmanjša. Otrokom, ki to zahtevajo, gre lahko dvakrat večji delež, kot zakoncu, namen tega pa je v varovanju potomcev, ki niso skupni in obstaja nevarnost, da zakonec zanje ne bo poskrbel. Povečanje ali zmanjšanje zakončevega deleža pri dedovanju v II. dednem redu je možno na predlog zakonca ali staršev. Sodišče dodeli zakoncu večji del ali celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec prišel v pomanjkanje, če bi se delila. V tem primeru starši in njihovi potomci ne dobijo nič ali manj, kot znaša njihov delež. Na predlog staršev, ali enega od staršev, pa staršem dodeli večji delež ali celotno zapuščino, če starši nimajo sredstev za preživljanje. Sodišče tukaj presoja pridobitno sposobnost in premoženjsko stanje enih in drugih. Zakonec nima dedne pravice, če je bila njegova zakonska zveza razvezana - lahko tudi po smrti, če se je začel postopek prej, razveljavljena- iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi vedel, ali je življenjska skupnost trajno prenehala. Izvenzakonski partner deduje v primeru, da zunajzakonsko zvezo dokaže, za kar pa morajo biti izpolnjene vse postavke, da bi se lahko sklenila zakonska zveza. Ob tem pa morata izvenzakonska partnerja živeti še v trajni življenjski skupnosti. Pogoj je tudi, da skupnost traja do zapustnikove smrti. Ob vseh izpolnjenih pogojih ima zunajzakonski partner enak položaj, kot zakonec. [URL=http://www.google.si/imgres?imgurl=http://bonbon.blog.siol.net/files/2007/07/family.jpg&imgrefurl=http://bonbon.blog.siol.net/2007/07/07/generacija-y/&usg=__XJFS29mvZUwdp7_OgPZ3C93BULc=&h=300&w=300&sz=14&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=hBgNs9UFSQgUpM:&tbnh=133&tbnw=133&ei=rPKRTYfUO4aLswaklIDQBg&prev=/search%3Fq%3Dfamily%26hl%3Dsl%26biw%3D1280%26bih%3D685%26tbm%3Disch&itbs=1&iact=rc&dur=303&oei=ivKRTfvDNs6Rswa88NDRBg&page=1&ndsp=28&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=88&ty=99]FOTO[/URL]
Želite pravno pomoč hitro, enostavno in kar iz domačega naslonjača?
Pokličite naše svetovalce!
