Nepoštena poslovna praksa

Brina Zadravec | 19.09.2013

Glede na tržno usmerjenost podjetij, se lahko kar hitro zgodi, da se katero izmed podjetij poslužuje nepoštenih poslovnih praks in na tak način »pretentajo« potrošnika. Kaj lahko potrošniki storijo v takšnih primerih in kaj se dejansko tretira, kot nepoštena poslovna praksa.


vir: ednevnik.si

V Sloveniji to področje ureja Zakon o varstvu potrošnikov in nepošteno poslovno prakso opredeljuje kot:

»(1) Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: nepoštene poslovne prakse) so prepovedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka.

(2) Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje:

– povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena, ali

– povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupini potrošnikov.

(3) Poslovne prakse, ki bi lahko povzročile bistveno izkrivljanje ekonomskega obnašanja samo ene od jasno določljivih ciljnih skupin potrošnikov, ki so zaradi telesne ali duševne bolezni, posebne lastnosti, starosti ali lahkovernosti še posebej dovzetni za določeno poslovno prakso ali izdelek, na katerega se ta praksa nanaša, na učinke ki jih podjetje pričakovano lahko predvidi, se presojajo z vidika povprečnega člana ciljne skupine. To ne vpliva na običajne oglaševalske trditve, ki vsebujejo očitna pretiravanja, če so ta za ciljne skupine jasno prepoznavna kot namerna in očitna pretiravanja, ki niso mišljena dobesedno.

(4) Zlasti so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so:

– zavajajoče ali

– agresivne.«

Kakšne pa imajo potrošniki možnosti, če so mnenja, da so bili žrtve zavajajoče ali agresivne nepoštene poslovne prakse? V vsakem primeru imajo možnost, da se obrnejo na Tržni inšpektorat, kjer lahko podajo prijavo. Seveda pa prijava inšpektoratu ni edina, prav tak se lahko sprožite sodni postopek.

Obe instituciji, tako sodišče, kot tudi Tržni inšpektorat da podjetju na razpolago 8 dnevni rok, v katerem ima možnost predložiti dokaze poštenem poslovanju in resničnosti navedb, če pa le-teh ne predloži se pa šteje, da je uporabilo nepoštene poslovne prakse. V tem primeru pa ne govorimo samo o Sloveniji, tudi pri nakupovanju v vsej Evropski Uniji so potrošniki z evropsko zakonodajo zavarovani pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

Potrebno bi bilo tudi omeniti, da lahko tržni inšpektorat naloži plačilo globe podjetju, v primeru, da je ugotovilo, da je resnično prišlo do kršitve, prav tako pa lahko uglobi tudi poslovodni osebi tega podjetja.

  • 679
  • nepoštene poslovne prakse, varstvo potrošnikov, prijava, tržni inšpektorat
Prikaži vse >
sestava in pregled pogodb

Prometni prekrški

Menite, da ste prejeli kazen za prekršek, ki ga niste storili? Vse v zvezi s prometnimi prekrški.

Pokličite naše svetovalce!

Prikaži vse >
pravnica Brina Zadravec
Brina Zadravec
je avtorica bloga in pravna svetovalka. Sama zase pravi, da rada potuje, saj se tako nauči in vidi vedno nekaj novega.
Prijava na eNovice
Registracija uporabnika
Že imate uporabniški račun? Prijavite se.
Prosimo, prepišite znake v desno polje:
Polja, označena z *, so obvezna.
Z registracijo se strinjate s splošnimi pogoji poslovanja. .Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nunc mattis lectus eget quam commodo quis suscipit lacus congue. Donec eget lacus ac velit cursus rutrum. Donec et ultricies felis. Nunc vitae leo vitae turpis imperdiet posuere eu id elit. Nullam pretium dapibus sem, vitae elementum arcu condimentum vitae. ×
Prijava
Še nimate računa?
Pozabili geslo? ×
Pozabljeno geslo

Če ste pozabili geslo, vnesite vašo uporabniško ime ali e-poštni naslov, s katerim ste se registrirali. Na vaš e-naslov vam bomo posredovali prijavne podatke.

Uporabniško ime oz. e-naslov ne obstaja! Geslo je bilo posredovano na metka@...
×