Odškodninska odgovornost delavca in delodajalca

Brina Zadravec | 24.09.2013

Na delovnem mestu lahko hitro pride do kakšnih nezgod, poškodb materiala, oseb ali druge okolice. Seveda pa je v takšnem primeru potrebno vedeti, kdo je odgovoren za nastalo škodo ali poškodbo. Kdaj je odgovoren delavec? Kdaj je odgovoren delodajalec?

Odškodnina se seveda odmerja v skladu z določbami civilnega prava, torej v skladu z Obligacijskih zakonikom. Ampak v primerih nastale škode na delovnem mestu, področje odgovornosti ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki jasno razlikuje med odškodninsko odgovornostjo delavca in delodajalca.

»(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.

(2) Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil.

(3) Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.

(4) Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.«


vir: soap.si

Omeniti je potrebno tudi, da se odškodnina lahko zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje.

Je pa tudi delodajalec v določenih primerih odškodninsko odgovoren:

»(1) Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava.

(2) Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja.«

V primeru, da bi v postopku ugotavljanja višine dejanske nastale škode, prišlo do nesorazmerno povzročenih stroškov, se lahko določi odmera odškodnine v pavšalnem znesku, ki je določen s kolektivno pogodbo, razen v primerih, ki jih določa 8. člen Zakona o delovnih razmerjih.

8. člen ZDR:

»V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona, ki ga je utrpel kandidat ali delavec. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.«

  • 1431
  • odškodninska odgovornost, delavec, delodajalec, obligacijski zakonik
Prikaži vse >
sestava in pregled pogodb

Odškodnine

Ste se poškodovali? Pripravite dokumentacijo in zahtevajte odškodnino!

Kontaktirajte nas!

Prikaži vse >
pravnica Brina Zadravec
Brina Zadravec
je avtorica bloga in pravna svetovalka. Sama zase pravi, da rada potuje, saj se tako nauči in vidi vedno nekaj novega.
Prijava na eNovice
Registracija uporabnika
Že imate uporabniški račun? Prijavite se.
Prosimo, prepišite znake v desno polje:
Polja, označena z *, so obvezna.
Z registracijo se strinjate s splošnimi pogoji poslovanja. .Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nunc mattis lectus eget quam commodo quis suscipit lacus congue. Donec eget lacus ac velit cursus rutrum. Donec et ultricies felis. Nunc vitae leo vitae turpis imperdiet posuere eu id elit. Nullam pretium dapibus sem, vitae elementum arcu condimentum vitae. ×
Prijava
Še nimate računa?
Pozabili geslo? ×
Pozabljeno geslo

Če ste pozabili geslo, vnesite vašo uporabniško ime ali e-poštni naslov, s katerim ste se registrirali. Na vaš e-naslov vam bomo posredovali prijavne podatke.

Uporabniško ime oz. e-naslov ne obstaja! Geslo je bilo posredovano na metka@...
×