Sojenje v razumen roku

Brina Zadravec | 25.09.2013

Vsi si včasih mislimo, zakaj naši sodni mlini meljejo tako počasi. So primeri, ki se vlečejo tudi leta in leta, ampak to ne pomeni, da je v vsakem takšnem primeru kršena pravica do sojenja v razumnem roku. V mesecu juliju letošnjega leta, je Evropsko sodišče za človekove pravice izdajo dve sodbi, v katerih je Slovenijo obtožilo kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

 Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je v Sloveniji tisti, ki ureja to področje in jasno tudi narekuje:

»(1) Namen tega zakona je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

(2) Ta zakon ureja opravljanje zadev sodne uprave iz pristojnosti sodišč in zadev pravosodne uprave iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo te pravice in pravično zadoščenje v primerih njene kršitve.«

Prav tako pa tudi opredeljuje stranko v postopku:

»Stranka v sodnem postopku, udeleženec po zakonu, ki ureja nepravdni postopek, in oškodovanec v kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: stranka) ima pravico, da o njenih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njej v njeni zadevi pred sodiščem odloča sodišče brez nepotrebnega odlašanja.«


vir: siol.net

Kakšne pa ima stranka postopka sploh možnosti, če je mnenja, da je ji je bila pravica do sojenja v razumnem roku kršena?

»Pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po tem zakonu so:

1. pritožba s predlogom za pospešitev obravnavanja zadeve (v nadaljnjem besedilu: nadzorstvena pritožba);

2. predlog za določitev roka (v nadaljnjem besedilu: rokovni predlog);

3. zahteva za pravično zadoščenje.«

Tako lahko ob izpolnjenih pogojih, da mu je resnično bila ta pravica kršena zahteva pravično odškodnina za nematerialno škodo, tako kot je v prej omenjenih dveh primerih Republika Slovenija bila obsojena na plačilo. V tretji točki prejšnjega odstavka zakona piše pravično zadoščenje. Kaj pa sploh je pravično zadoščenje?

»(1) Če je stranka glede zadeve iz 2. člena tega zakona vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno s sklepom ali z obvestilom (šesti in četrti odstavek 6. člena), ali če je vložila rokovni predlog, lahko zahteva pravično zadoščenje po tem zakonu.

(2) Pravično zadoščenje se zagotovi:

1. z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja;

2. s pisno izjavo Državnega pravobranilstva, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja;

3. z objavo sodbe, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

(3) Stranka mora v predlogu za poravnavo, vloženem na Državno pravobranilstvo, navesti katero ali kateri od vrst pravičnega zadoščenja iz prejšnjega odstavka uveljavlja. Če ne navede vrste ali vrst pravičnega zadoščenja, ji Državno pravobranilstvo določi rok 30 dni za dopolnitev vloge iz prejšnjega stavka, in če tudi v tem roku vloga ni dopolnjena, jo Državno pravobranilstvo zavrže.«

Prej smo omenili tudi premoženjsko in nepremoženjsko škodo in z njima povezano denarno odškodnino. V primeru nepremoženjske škode:

»(1) Denarna odškodnina se izplača za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Republika Slovenija objektivno odgovarja za povzročeno škodo.

(2) Denarna odškodnina za posamezno zadevo iz drugega stavka prvega odstavka 19. člena tega zakona se prizna v znesku od 300 eurov do 5000 eurov.

(3) Pri določitvi višine odškodnine se upoštevajo merila iz 4. člena tega zakona, zlasti pa zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko.«

Prav tako pa lahko stranka zahteva povračilo premoženjske škode, če ji je le-ta nastala, posledično zaradi kršene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja:

»(1) Tožbo za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko stranka vloži v 18 mesecih od dneva vročitve odločbe sodišča iz drugega stavka prvega odstavka 19. člena tega zakona o njeni zadevi v skladu z določbami obligacijskega zakonika o premoženjski škodi.

(2) Pri odločanju sodišča o premoženjski škodi se poleg določb obligacijskega zakonika upoštevajo merila iz 4. člena in tretjega odstavka 16. člena tega zakona. Republika Slovenija objektivno odgovarja za povzročeno škodo.«

  • 1274
  • odškodnina, evropsko sodišče za človekove pravice, sojenje
Prikaži vse >
sestava in pregled pogodb

Prometni prekrški

Menite, da ste prejeli kazen za prekršek, ki ga niste storili? Vse v zvezi s prometnimi prekrški.

Pokličite naše svetovalce!

Prikaži vse >
pravnica Brina Zadravec
Brina Zadravec
je avtorica bloga in pravna svetovalka. Sama zase pravi, da rada potuje, saj se tako nauči in vidi vedno nekaj novega.
Prijava na eNovice
Registracija uporabnika
Že imate uporabniški račun? Prijavite se.
Prosimo, prepišite znake v desno polje:
Polja, označena z *, so obvezna.
Z registracijo se strinjate s splošnimi pogoji poslovanja. .Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nunc mattis lectus eget quam commodo quis suscipit lacus congue. Donec eget lacus ac velit cursus rutrum. Donec et ultricies felis. Nunc vitae leo vitae turpis imperdiet posuere eu id elit. Nullam pretium dapibus sem, vitae elementum arcu condimentum vitae. ×
Prijava
Še nimate računa?
Pozabili geslo? ×
Pozabljeno geslo

Če ste pozabili geslo, vnesite vašo uporabniško ime ali e-poštni naslov, s katerim ste se registrirali. Na vaš e-naslov vam bomo posredovali prijavne podatke.

Uporabniško ime oz. e-naslov ne obstaja! Geslo je bilo posredovano na metka@...
×