Videonadzor

Maja Regoršek Hrovat | 25.01.2016

Na vsakem koraku že lahko zasledimo varnostne kamere, kar pri marsikom vzbuja občutek neugodja, saj lahko pri razviti tehnologiji hitro postanemo žrtev zlorab ter poseganja v zasebnost. V članku bom opisala zakonsko podlago ter omejitve pri videonadzoru.


Videonadzor ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Zakon določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, o videonadzoru obvestiti pisno. Dolžnost izvajalca je, da se posameznik seznani o izvajanju videonadzora, še predenj ga posname varnostna kamera.

Obvestilo mora obsegati naslednje informacije:

Prav tako mora biti videonadzorni sistem zaščiten pred dostopom nepooblaščenih oseb. Zakon določa globo od 4170 eur do 12510 eur za posameznika ali pravno osebo, v primeru neupoštevanja zakona.

»Iz prakse informacijskega pooblaščenca

- obvestilo mora biti obešeno na viden način in trajno, torej, dokler se izvaja videonadzor; zgolj enkratno obvestilo (npr. v medijih) ni dovolj

- videonadzor za izključno osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe ob upoštevanju 7. člena ZVOP-1 ni podvržen določilom ZVOP-1 o videonadzoru. Kljub temu posameznik, ki bi snemal npr. sosedovo parcelo ali druge posameznike, tvega odškodninsko tožbo ali uvedbo kazenskega postopka

- če se videonadzor ne snema, ne nastane zbirka osebnih podatkov, zato ZVOP-1 takšnega videonadzora ne ureja. Je pa upravljavec, ki se odloči za takšno obliko videonadzora, lahko podvržen odškodninski tožbi ali uvedbi kazenskega postopka. Zato Pooblaščenec priporoča, da upravljavci tudi v takšnem primeru obvestijo posameznike z obvestilom, ki vsebuje vse elemente iz 74. člena ZVOP-1«

Videonadzor na delovnem mestu

Videonadzor se lahko izvaja v službenih oz poslovnih prostorih, samo v primerih, kadar je potrebno za varnost ljudi ali premoženja, za varovanja tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, vendar pod pogojem, da tega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Lahko se izvaja tudi za zagotavljanja nadzora vztopa/iztopa v/iz službenih prostorov, če zaradi narave dela obstaja ogroženost zaposlenih.

O izvajanju je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Pred uvedbo se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

Osebni podatki (slika/glas, datum in čas vstopa/iztopa, ime, naslov, zaposlitev...) se lahko hranijo največ eno leto po nastanku.

Zakon prepoveduje izvajanje videonadzora v delovnih prostorih zunaj delovnega mesta (garderoba, sanitarni prostori, dvigala...)

V primeru, da delodajalec ne upošteva zakona, lahko zaposleni zahtevajo prenehanje snemanja delovnih in drugih prostorov oziroma zahtevajo omejitve snemanja v skladu z zakonom ali podajo prijavo inšpekcijskemu organu (Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov). Če delodajalec kljub navedenemu ne upošteva zakona, imajo zaposeni možnost vložitve tožbe pri upravnem sodišču.

»Iz prakse informacijskega pooblaščenca

- zgolj obvestilo delavcem ne zadostuje, potrebno je izkazati aktivno posvetovanje z reprezentativnim sindikatom

- nameni uvedbe morajo biti nedvoumno izkazani, namenov varovanja pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi

- kadar želi videonadzor izvajati najemnik poslovnih prostorov, je potrebno to opredeliti v najemni pogodbi: s tem se zmanjša tudi možnost za kasnejše spore«

Videonadzor v večstanovanjskih stavbah

Namen videonadzora mora biti izključno varnost ljudi in premoženja, v nasprotnem primeru bi nedopustno posegal v zasebnost ljudi.

Pogoj za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70% solastniških deležev.

Nadzoruje se lahko samo dostop do vhodov/izhodov ter skupni prostori večstanovanjske stavbe. Prepovedano je snemati vhode v posamezna stanovanja.

Zakon izrecno porepovedujesprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko telekomunikacijskih sredstev, s katerimi se lahko prenaša posnetke (interna/javna kabelska televizija, internet).

»Iz prakse informacijskega pooblaščenca:

- domofon ni videonadzor

- videonadzor se lahko izvaja zgolj nad vhodi in večstanovanjskih zgradb in njihovih skupnih prostorov. V skladu s Stanovanjskim zakonikom dvigalo ni skupen prostor.«

 

  • 643
  • videonadzor, videonadzor na delovnem mestu, videonadzor v večstanovanjski stavbi, obvestilo o videonadzoru, zakon o varovanju osebnih podatkov
Prikaži vse >
sestava in pregled pogodb

Prometni prekrški

Menite, da ste prejeli kazen za prekršek, ki ga niste storili? Vse v zvezi s prometnimi prekrški.

Pokličite naše svetovalce!

Prikaži vse >
pravnica Maja Regoršek Hrovat
Maja Regoršek Hrovat
Prijava na eNovice
Registracija uporabnika
Že imate uporabniški račun? Prijavite se.
Prosimo, prepišite znake v desno polje:
Polja, označena z *, so obvezna.
Z registracijo se strinjate s splošnimi pogoji poslovanja. .Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nunc mattis lectus eget quam commodo quis suscipit lacus congue. Donec eget lacus ac velit cursus rutrum. Donec et ultricies felis. Nunc vitae leo vitae turpis imperdiet posuere eu id elit. Nullam pretium dapibus sem, vitae elementum arcu condimentum vitae. ×
Prijava
Še nimate računa?
Pozabili geslo? ×
Pozabljeno geslo

Če ste pozabili geslo, vnesite vašo uporabniško ime ali e-poštni naslov, s katerim ste se registrirali. Na vaš e-naslov vam bomo posredovali prijavne podatke.

Uporabniško ime oz. e-naslov ne obstaja! Geslo je bilo posredovano na metka@...
×