Mala pravna enciklopedija

< NAZAJ na seznam
Izpodbojnost

Izpodbojnost pomeni, da pogodba sicer ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom, torej ni nična (glej ničnost), ampak ima druge napake, zaradi katerih se lahko zahteva njihovo razveljavitev.

Učinek izpodbojnosti

Pogodba velja, dokler se ne razveljavi. Od takrat dalje je učinek enak kot pri ničnosti.

Uveljavljanje izpodbojnosti

Stranka se mora na izpodbojnost sklicevati, sodišče razlogov izpodbojnosti torej ne upošteva po uradni dolžnosti.

Če je pogodba izpodbojna, je mogoče zahtevati, da se razveljavi. Vendar pa to lahko zahteva samo tisti pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, npr. samo tisti, ki je bil v zmoti (ne pa tudi sopogodbenik - ta pa lahko zahteva, da se prvi pogodbenik v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodba razveljavljena; če prvi pogodbenik na tak poziv ne odgovori, se šteje, da je pogodba razveljavljena).Če je pogodba razveljavljena, morata pogodbenika drug drugemu vrniti vse, kar sta (če sta) na podlagi pogodbe prejela; če to ni mogoče (stvar je bila npr. porabljena), morata dati denarno nadomestilo. Pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe, če sopogodbenik ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. Če je torej nekdo drugega z grožnjo ali prevaro prepričal v sklenitev pogodbe, seveda ni upravičen do odškodnine zaradi razveljavitve pogodbe.

Primeri izpodbojnosti

Pogodba je izpodbojna zaradi napak volje (glej napake volje) in zaradi pogodb, sklenjenih z mladoletniki.

Napake volje

Napake volje so grožnja, prevara, bistvena zmota in prisila. Če je bila pogodba sklenjena s pomočjo grožnje, prevare, sile ali zmote, je takšna pogodba izpodbojna.

  • Bistvena zmota
  • Grožnja
  • Prevara

Razlika med ničnostjo in izpodbojnostjo:

Na izpodbojnost sodišče ni dolžno paziti po uradni dolžnosti,

  • uveljavlja jo lahko samo pogodbenik, v čigar korist je izpodbojnost določena,
  • pravica do sklicevanja nanjo je časovno omejena – pravica preneha 1 leto po dnevu, ko je pogodbenik zvedel za razlog izpodbojnosti oz. ko je prenehala sila. Ta pravica popolnoma ugasne s pretekom treh  let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

 

sestava in pregled pogodb

Pravna pomoč

Želite pravno pomoč hitro, enostavno in kar iz domačega naslonjača?

Pokličite naše svetovalce!

Prikaži vse >
Prijava na eNovice
Registracija uporabnika
Že imate uporabniški račun? Prijavite se.
Prosimo, prepišite znake v desno polje:
Polja, označena z *, so obvezna.
Z registracijo se strinjate s splošnimi pogoji poslovanja. .Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nunc mattis lectus eget quam commodo quis suscipit lacus congue. Donec eget lacus ac velit cursus rutrum. Donec et ultricies felis. Nunc vitae leo vitae turpis imperdiet posuere eu id elit. Nullam pretium dapibus sem, vitae elementum arcu condimentum vitae. ×
Prijava
Še nimate računa?
Pozabili geslo? ×
Pozabljeno geslo

Če ste pozabili geslo, vnesite vašo uporabniško ime ali e-poštni naslov, s katerim ste se registrirali. Na vaš e-naslov vam bomo posredovali prijavne podatke.

Uporabniško ime oz. e-naslov ne obstaja! Geslo je bilo posredovano na metka@...
×